Pet glavnih razlogov, zakaj banke zaprejo ali zavrnejo odpiranje poslovnega računa

Pri podjetju Agnes d.o.o. imamo v svetovalnih projektih precej pogosto opravka s strankami, ki se iz številnih različnih razlogov dobesedno borijo za sodelovanje z bankami. Na nas se je obrnilo kar precej podjetnikov oziroma njihovih svetovalcev s podobno zgodbo. Njihova poslovna banka jim je včasih pod dolgih letih sodelovanja brez pojasnil odpovedala poslovno sodelovanje. Po navadi jim da dva meseca časa, preden jim zaprejo račun V nadaljevanju opisujemo pet najpomembnejših razlogov za tako ravnanje. Bralci bodo razumeli, kakšni so potencialni zaviralci vaših poslov na področju plačil.

1. Tuj potni list

Rdeča luč za bančne sodelavce, ki pregledujejo vloge za odprtje poslovnih računov, je tuje lastništvo ali direktorstvo. Banke običajno gledajo na domače lastnike in direktorje podjetij kot na manj tvegane. Zato se nacionalni potni listi in osebni dokumenti pomenijo skoraj kot znak verodostojnosti. Glede na to, da banke niso naklonjeno nepotrebnim tveganjem, je v primerih, ko imajo podjetja tuje direktorje, UBO1 ali delničarje, odgovor na zahtevo po odprtju bančnega računa pogosto ali kar po navadi »ne«. Lahko je tudi edini razlog, zaradi katerega bo banka takemu podjetju zaprla račun.

2. Kompleksna poslovna struktura

Čeprav vse banke v svojem zunanjem komuniciranju in tudi oglaševanju domnevno stavijo na mala in srednja podjetja, se v večini svojega poslovanja vendarle zanašajo na večja podjetja. Zdi se, da so banke še vedno pretežno osredotočeni na tovrstne stranke. Banke običajno ne porabijo veliko časa za razumevanje manjših podjetij, ki imajo zapletene poslovne strukture. Te strukture so lahko več UBO, delničarjev ali drugih deležnikov, ki so prepleteni v pogosto številčnejšem sistemu družb. Čeprav so take strukture pogoste v velikih podjetjih, se bankam ne zdi vredno časa in truda za preverjanja manjših podjetij, ki imajo tovrstne kompleksne strukture. Banke pogosto pavšalno zavrnejo celo začetek preverjanja in prosilcem zavrnejo odprtje računa brez nadaljnje obravnave.

3. Mednarodne operacije

Zapletena poslovna dejavnost je lahko čezmejno trgovanje, kar predstavlja večje tveganje za banke. Pri mednarodni trgovini morajo biti banke bolj proaktivne pri spremljanju finančnega kriminala in izvajanju ukrepov za preprečevanje pranja denarja, saj denar prihaja od tujih strank, ki so lahko v državah povečanega tveganja. Problematično je tudi financiranje terorizma, korupcija in povezave s politiko zaradi njenega financiranja. Tradicionalne banke običajno razlikujejo domače in mednarodne operacije. Pri tem so mnoge zaspale ob dejstvu, da je sodobno gospodarstvo zelo mešano in vsi delujejo globalno. Banke niso pripravljene na te  poslovne in denarne tokove. Zato se pogosto dogaja, da načelno čezmejna plačila. Vendar ta plačila zadržujejo zaradi preverjanja ali celo zavrnejo iz različnih razlogov. Strankam, ki se jim to pogosteje dogaja, banke sčasoma zaprejo račun.

4. Poslovanje z visoko tveganimi državami

Banke imajo enoten pogled na poslovanje v državah ki veljajo za „visoko tvegano“. Dejansko je veliko držav zunaj EU in Severne Amerike, ki jih banke gledajo na ta način: zlasti Rusija, Kitajska, Bližnji vzhod in Jugovzhodna Azija so velika poslovna središča, ki imajo pri bankah t percepcijo, da so tvegana. Ko podjetja opravljajo plačilne transakcije s poslovnimi partnerji, ki imajo račune v teh državah,  ne glede na to, ali gre za naložbe ali trgovanje, tvegajo, da jim banke zaprejo račun.

5. Nezaželene panoge

Obstaja nekaj panog, za katere se zdi, da se jih banke dobesedno otepajo, vendar po drugi strani ponujajo veliko priložnosti. (1) Kripto industrija je na pohodu že več kot deset let, uporabnikov kripto valut (namenoma se izogibamo besedi »investitor« je vse več, vendar bančni sistem v kriptu vidi veliko tveganje za pranje denarja, pa čeprav resni igralci spoštujejo standarde preprečevanja pranja, ki so na nivoju bančnih in drugih v finančni industriji. (2) Orožje in povezani izdelki in celo polizdelki, kot so na primer prazni tulci za naboje, nezaželeni komitenti se v nekaterih primerih ukvarjajo izključno z lovskim in športnim orožjem itd. (3) Celotna veriga vrednosti izdelkov iz konoplje, pa čeprav je to ena najhitreje rastočih panog v ZDA: pridelava, predelava in trgovanje ima v tradicionalnih bankah ta industrija še vedno status prepovedanih drog. (4) Igralništvo in stave, še posebej tiste, ki potekajo on-line, kjer se pretakajo ogromne vsote denarja, samo za Slovenijo so ocene več 100 milijonov Eur na leto. (5) Industrija odraslih, kjer ni nezaželena zgolj spletna pornografija ampak celo spletna prodaja erotičnih pripomočkov.  

Kaj lahko naredimo?

Obstaja še nekaj drugih zaviralcev, ki lahko ovirajo podjetja, ki želijo odpreti bančne račune in celo srednje velika podjetja pogosto niso dovolj tradicionalna za bančne institucije. To je v še posebej pomembno v časih, ki so za banke in podjetja zelo negotovi.

Težave z bančnimi računi so moteče in povzročajo velike gospodarske stroške. K sreči te probleme nekateri drugi zaznavajo kot poslovne priložnosti. Ste vedeli, da računov za plačilne transakcije ni mogoče odpirati samo pri bankah, ampak imamo na področju EU kar nekaj podjetij z licenco EMI2  ali PI3, ki so licencirane za samostojno odpiranje IBAN4 računov. Pri Agnes d.o.o. sodelujemo  nekaterimi od teh inštitucij in z veseljem vam bomo pomagali pri izpolnjevanju plačilnih in trgovalnih potreb brez težav. Podjetnikom s svetovnimi ambicijami bomo pomagali omogočiti največjo učinkovitost čezmejnih plačil.

Nataželene pri bančnikih so tudi tako imenovane “kaselc firme”

Slovarček kratic

  1. UBO = Ultimate Beneficiary Owner oziroma končni lastnik kot fizična oseba v lastniški verigi podjetij
  2. EMI = E-money Institution oziroma izdajateljica elektronskega denarja, ki ni kreditna inštitucija tako kot banke, ampak zgolj opravlja funkcije v zvezi s hrambo i plačilnim prometom. Mnoge tako imenovane neo banke ali challenger banks (npr. originalni Revolut) tako nimajo bančne ampak EMI licenco. Pridobivanje te licence je enostavnejše in cenejše, v EU pa jo običajno izdajajo isti regulatorji, ki licencirajo in nadzirajo bančni sistem.
  3. PI = Payment Instititution oziroma plačilna inštitucija, s podobno vsebino kot EMI.
  4. IBAN = International Bank Account Number oziroma mednarodna bančna številka računa, ki jo za slovenske račune prepoznamo po predponi SI56, AT61 so računi v Avstriji, DE89 v Nemčiji in IT60 v Italiji.
Agnes d.o.o.
Scroll to Top