Že dolgo opažamo, da gre pri pogovorih o financiranju podjetij s strani države za veliko nerazumevanja osnovnih principov državnega financiranja. Kroži tudi veliko govoric, kako si je ta ali oni kolega »kaj zrihtal«.
Zato si bomo v nadaljevanju pogledali različne načine, kako denar s strani države pride v podjetje, razložili logiko in postopek prijavljanja na razpise. Najprej je potrebno razlikovati med javnimi naročili in subvencijami. V prvem primeru država in njene inštitucije nastopajo kot kupci različnega blaga ali storitev. Postopki so predpisani v Zakonu o javnem naročanju. Večja javna naročila država oddaja prek javnih razpisov.
Javna naročila bomo komentirali v kakšnem drugem članku, tokrat se bomo osredotočili na subvencije oziroma nepovratna sredstva, kot jim radi rečemo. Subvencije za mala in srednja podjetja so predvsem v dveh oblikah in sicer kot ugodna posojila s subvencionirano obrestno mero ali kot nepovratna sredstva. Postopek kandidiranja pa je v obeh primerih enak in ga razlagamo v nadaljevanju.
Razumevanje logike subvencij
Izraz razumemo v glavnem kot denarno pomoč države različnim fizičnim ali pravnim osebam, s ciljem pospešiti določene pozitivne procese ali ustaviti oziroma zavreti negativne trende. Različnih subvencij smo deležni mnogi, čeprav se tega morda sploh ne zavedamo (na primer subvencionirano bivanje naših otrok v vrtcih). Vendar se bomo na tem mestu omejili le na subvencije, ki jih država nameni podjetjem.
Država s subvencijami skuša pomagati podjetjem, da bi delovala tako, da bi pozitivno prispevala k posameznim elementom gospodarske rasti in posledično družbene blaginje. Tako ima država z različnimi subvencijami namen spodbujati investicije, razvoj novih izdelkov, zaposlovanje, prodor na tuje trge in podobno. Cilji teh subvencij izhajajo iz krovnih strateških programov vlad in operativnih programov ministrstev. Država seveda želi, da bi do teh subvencij prišla najbolj perspektivna podjetja, vendar mora pri tem upoštevati načelo enakih možnosti za vse potencialno upravičene prejemnike. Zato se vsa sredstva za subvencije razdeljujejo prek javnih razpisov.
Logika in proces razpisov za subvencije
Razpise pri nas objavljajo različna ministrstva in izvajalske institucije. Za mala in srednja podjetja večji del sredstev namenja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), tudi prek svojih izvajalskih inštitucij: Slovenski podjetniški sklad (SPS), SPIRIT, SID Banka in Slovenski regionalni razvojni sklad (SRRS). Tu je še Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (z Zavodom za zaposlovanje), Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (z Agencijo za kmetijske trge in Skladom kmetijskih zemljišč), Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za šolstvo, (z Agencijo za raziskovalno dejavnost) in morda še katero drugo. Vse je torej odvisno od posameznih ciljev, ki jih želi država dosegati, le da to počne prek različnih resorjev.
Najprej je prav razčistiti, kako se dobi informacije o razpisih. Vsak razpis mora biti objavljen v uradnem listu. Razpisi so objavljeni tudi na spletnih straneh . Tam je na voljo tudi razpisna dokumentacija. Po objavi razpisov je za oddajo vlog na voljo minimalno 30 dni, običajno pa še več, zato ni razlogov za paniko, če bomo za en dan zamudili novico, da je razpis objavljen. Ravno tako ni razlogov, da bi pristojni uslužbenci skrivali informacije o razpisih. Podjetnikom svetujemo, naj redno obiskujejo spletne strani razpisovalcev. Pri večini se lahko naročite na različne elektronske novičke, biltene, spletne priročnike in podobne pakete informacij, vendar si je tudi za te potrebno vzeti čas in jih prebrati. Informacije o razpisih za nas spremljajo različni mediji in portali. Subvencije razpisujejo tudi občine iz svojih proračunov.
Posamezne faze javnega razpisa za dodelitev subvencije tako razdelimo na naslednje faze: (1) objava javnega razpisa, (2) prijava na javni razpis, (3) morebitne dopolnitve prijave, (4) prejem sklepa o odobritvi ali zavrnitvi, (5) podpis pogodbe, (6) zahtevki za izplačilo denarja in (7) dokončanje projekta.
Prijave na razpise
Podjetnikom svetujemo, naj si skrbno preberejo besedilo razpisa in vso razpisno dokumentacijo, ki jo je treba izpolniti. Pod razpisno dokumentacijo razumemo različne formularje, v katere vpisujemo informacije in besedila, ki jih razpisovalec pričakuje od nas. Pri pripravi razpisne dokumentacije se je dobro držati naslednjih načel:
Izhajati je potrebno iz projekta, ne iz želje po pridobitvi subvencije. Če je predmet razpisa na primer sofinanciranje razvoja novih izdelkov, se je na razpis smiselno prijaviti, če dejansko nameravamo izpeljati projekt s tako vsebino. V nasprotnem primeru bomo imeli težave z dokazovanjem stroškov pri izplačilih.
Upoštevajte, da bralec – ocenjevalec ne bo raziskoval, kaj mu želite povedati, ampak bo cenil jasnost predstavitve projekta. Če je med cilji razpisa navedeno »ustvarjanje delovnih mest«, potem je treba v predstavitvi jasno povedati, da bo zagon proizvodnje takega izdelka in njegovo uspešno trženje v naslednjih letih zagotovilo 5 novih delovnih mest.
V vsakem razpisu je naveden elektronski naslov za morebitna vprašanja. Izkoristite to šele, ko zares ne morete razrešiti kakšne dileme in ne povzročajte dodatnega dela uradnikom, ki bodo morda tudi odločali o vaši vlogi.
Nasveti za prijave
Če prijavljanje niste vešči, si poiščite pomoč nekoga, ki je vešč prijavljanja na razpise.
Že ob prvem pregledu si natančno preberite, katero dokumentacijo je potrebno predložiti ob prijavi. Gre za dokumente, kot so izpis iz sodnega registra, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, potrdilo o številu zaposlenih in podobno. Mnoge dokumente, ki jih izdajajo različni organi, je mogoče dobiti zelo hitro, vendar ne zadnjo uro pred oddajo razpisov.
Ob opisu projekta je potrebno opredeliti tudi stroške, ki bodo predmet sofinanciranja. Pri tem ne imejte prevelikih oči, ampak prijavite stroške, za katere dejansko menite, da bodo nastali in jih boste lahko opravičili.
Prijave je treba oddati v elektronski obrazec, za uporabo katerega se morate registrirati. Dobro je, da se z njim seznanite. Ni potrebno, da celotno vlogo pripravite v enem zamahu, ampak se nanjo lahko vračate večkrat.
Bodite pozorni na datume in vlogo oddajte raje dan prej kot kasneje. Lahko se zgodijo težave s serverjem, na katerega je treba naložiti razpisno dokumentacijo, morda imate vi težave z internetom.
Med podjetniki pogosto kroži govorica, da se je potrebno prijaviti čim prej, sicer bo zmanjkalo denarja. Spet je potrebno biti pozoren pri branju razpisa. Če je odpiranje vlog samo eno, potem so enakovredne vse pravočasno prispele vloge. Hitenje je torej nesmiselno. Včasih so razpisi zastavljeni drugače. Imajo več odpiranj, ali pa je razpis odprt do porabe sredstev, kar seveda jasno piše. V takem primeru se je smiselno podvizati, vendar spet tako, da ujamemo prvi rok za odpiranje.
Potem je potrebno nekaj potrpljenja, saj razpisne komisije potrebujejo nekaj časa, da pregledajo vloge in jih ocenijo. Potem dobite sklep o odobritvi subvencije. Lahko se tudi zgodi, da bo odobreni znesek znatno manjši od tistega, za katerega ste prosili. V takem primeru se je potrebno odločiti, ali je smiselno nadaljevati s postopkom, vendar se po naših izkušnjah večina podjetnikov odloči po načelu »bolje vrabec v roki, kot golob na strehi«, seveda pa je to odločitev vsakega posameznika.
O tem, kako priti do denarja, pa v enem od naslednjih blogov.